nedelja, 13. junij 2021

Kazuo Ishiguro: Klara and the Sun

 

Klara and the Sun bi lahko bila knjiga leta. Pa je res?

Branje tega zapisa odsvetujem, ker bom postregel z nekaj pokvarki.

Opozoril sem vas. 

Najprej k nepomembni podrobnosti. Melania Housekeeper je nadležen, neprijeten osebek, ki govori slabo, vzhodnoevropsko angleščino, kar bi morda bilo lahko v za lase privlečenih robnih pogojih smešno, pa ni. Ishiguro, minus ena točka.

Roman je prvoosebna pripoved umetne prijateljice Klare, robota s presenetljivim razponom umetne inteligence. Pravim presenetljivim, ker po eni strani dokaj verno prikazuje moč strojnega učenja,  po drugi strani pa Klara ni sposobna dojeti preprostega koncepta sončnega zahoda. Ishiguro na njenem metafizičnem dojemanju vloge Sonca utemelji velik del zgodbe. Minus dve točki.

Ker gre za prvoosebno pripoved, se je Ishiguro odločil za okrnjen jezikovni register, odločitev pa povsem razumem. Žal se je s tem odpovedal svojim širokim, dostikrat celo poetičnim zmožnostim pripovedi, ki jih poznamo iz Ostankov dneva. Minus dve točki.

Napovedovanje poslovnih rezultatov na finančnih trgih in v večjih podjetjih pozna graf v obliki hokejske palice. Srž tega nesrečnega pristopa temelji na nakladanju o stagnaciji v sedanjosti in hitrem dvigu vrednosti v dovolj varno oddaljeni prihodnosti. Misel na hokejsko palico me je gnala med branjem prav do zadnje strani. Ishiguro nam ni pripravil izjemnega, pretresljivega obrata. Hokejska palica se izkaže za natančno to, kar namesto nje večinoma požanjemo v poslovnih okoljih: suho, ravno, nezanimivo krepelce. Ishiguro, minus deset točk.

Klara and the Sun ni roman za ljubitelje Ishigurovega mojstrskega izdelka Ne zapusti me nikdar. Klara and the Sun je roman, ki se ga mora vsak ljubitelj Kazua Ishigura ogniti v velikem loku. 

nedelja, 16. maj 2021

A. S. Byatt: Žvižgavke

 

Na pamet vem o A. S. Byatt kar precej:

- A. S. pomeni Antonia Something. ("S" je Susan.)

- Gospa gre proti osemdesetemu letu. (84 let.)

- Njen najpomembnejši roman je The Virgin in the Garden. (Possession je seveda pomembnejši.)

- Nikoli ni dobila bookerja. (Dobila ga je leta 1990 za Possession.)

Toliko o moji verodostojnosti.

Žvižgavke bi si zaslužile boljšega bralca, kot sem jaz, ker gre za inteligenten, zanimiv, zabaven in pretanjeno razčlenjen roman. Zanikrn bralec je prvo poglavje, natisnjeno v ležeči pisavi, zaradi slabih izkušenj z misticizmom zgolj prelistal, potem pristno užival v naslednji četrtini, a se je potem dokončno in nepovratno izgubil v prej omenjeni "pretanjeni razčlenjenosti". 

Ne bodite jaz. 


sobota, 01. maj 2021

Wilhelm Genazino: Ljubezenski preplah

 

Naša uboga knjižnica je že dolgo lično zložena v kupih škatel nekaj kilometrov stran od matične družine. Preden bodo knjige zadihale na novih policah, bosta minila prislovična in konstantna dva meseca. Do takrat bom najbrž glodal rumeno-bele babilonke, ki so mi pri roki, za kar se opravičujem.

Moj prvi Genazino! Ljubezenski preplah so bralci kar lepo pozdravili, kar razumem, saj gre za dokaj lahkotno zgodbo o 52-letnem strokovnjaku za apokalipse, ki intenzivno koleba med dvema ženskama. Zaznal sem sicer Genazinovo ironijo, in to predvsem v njegovem orisu slabega fizičnega in psihičnega stanja glavnega lika (domnevam, da ima VO2 Max pod 35,6, nekatere druge lastnosti pa primerjalno še nižje), humorja pa nič. Enako kot pri Paasilinni, le da Genazino piše bistveno bistveno bolje.

Ljubezenski preplah je en tak povprečen burger, ki ga pogoltneš mimogrede in ti ne obleži v želodcu, v spominu pa tudi ne. 

torek, 06. april 2021

Edith Wharton: Čas nedolžnosti

 

Objava za nič všečkov.

Edith Wharton ni instagramabilna. Še za časa življenja so jo vlekli skozi ostre zobe primerjave s Henryjem Jamesom, danes pa so njene možnosti za uspeh manj kot nič. Edith Wharton je, žal, treba brati počasi, dandanašnji človek pa na počasnost gleda kot na buržoazno ostudnost, ki jo je treba potolči. Zaprimo šole, zaprimo knjigarne, zaprimo knjižnice - a kaj storiti z elementi, ki vsej previdnosti navkljub s svojih knjižnih polic vlečejo deklasirane avtorje in jih zlagoma, z užitkom glodajo daleč od oči zainteresirane javnosti?

Samotno, počasno branje je razkošje.

Poskusite hitro prebrati tole, in vse vam bo jasno:

Če ste prišli pred opero v kupeju, je bil to skoraj tako ugleden prihod kakor s svojo lastno kočijo; odhod s taistim sredstvom pa je dal človeku neznansko prednost, da se je mogel (med kakim šaljivim namigom na načela demokracije) skobacati v prvo Brownovo prevozilo v vrsti, namesto da bi čakal, da iz stebrišča Akademije prisije od mraza in brinovca zamašeni nos njegovega kočijaža. Ta veličastno livrirani konjar se je izkazal s prav mojstrsko introspekcijo, saj je odkril, da Američani želijo proč od razvedrila še hitreje kakor k njemu.

Edith Wharton je neusahljiv vir vpogledov v visoko newyorško družbo, vselej neponarejen in iz prve roke. Whartonova ni ne navidezno krhka May ne nepozabna grofica Olenska. Njena lastna zgodba je vredna filma, ki ji noben njen roman ne more seči do gležnjev. (Dobro, prebrati moram A Backward Glance, a za nabijanje na blogu je izjava povsem umestna.)

Čas nedolžnosti je 10/10. Privoščite si ga, če si lahko privoščite. Privoščim vam.

četrtek, 25. februar 2021

Gustave Flaubert: Vzgoja srca

 

Ne rečem, Flaubertovo pisanje je prijetno in tekoče, Friderik je kar globok lik, naiven in ves našpičen v obilju priložnosti, ki jih ponuja Pariz, njegova pobožna fiksacija na Arnouxovo ženo pa zgodbo počasi, a zanesljivo žene naprej. Vseeno sem nekje na začetku druge knjige opazil, da se mi fučka za vse in da se mi iz očesa ne bo utrnila niti ena solza, če preneham z branjem. Sto, dvesto strani prepozno.

sreda, 24. februar 2021

Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja

Guliverjeva potovanja imajo dva dela, Liliput in - hm, uh - tistega drugega z velikani ... Narobe, seveda. Podobno kot pri Robinsonu Crusoeju zbirka Sto romanov prinaša celovit prevod.

Kot otrok sem Guliverja bral v zelenkasti knjižici, v kateri je bila zgodba skrčena na golo osnovo in podprta s korektnimi ilustracijami, ki pa so učinkovito pobile domišljijo. Deca se kajpak ne bo lotila Sto romanov, po drugi strani pa bližnjice naredijo toliko škode, da na koncu ne vem, kaj je prav in kaj ni. Kakorkoli že, Guliverjeva potovanja so sestavljena iz naslednjih delov:

  1. Potovanje v Liliput
  2. Potovanje v Brobdingneg
  3. Potovanje v Laputo, Balnibarbi, Lagneg, Glabdabdrib in na Japonsko
  4. Potovanje v deželo Hauihnhnmov
Swift uporabi Guliverja za obračun s svojimi sodobniki in razpravo o tem, kakšen bi moral biti naš svet. Ob tem sem rahlo mižal na eno oko, a je bilo branje vseeno še kar zabavno. Tretji del se mi je zdel duhamoren, četrti pa presenetljivo iskriv.

Knjiga, ki jo je treba prebrati enkrat v življenju, dvakrat pa vsekakor ne.

nedelja, 31. januar 2021

Ljudmila Ulicka: Daniel Stein, prevajalec

 

Dva milijona izvodov romana je prodala Ljudmila Ulicka. Ko številko prenesem na slovenski živelj, to znese dobrih 27.000 izvodov. Maja 2020 je Beletrina za Belo se pere na devetdeset omenjala številko 14.130. 

Morda sem v življenju videl preveč tviterja in zlohotno podcenjujem bralni domet sodobnega človeka, zato se mi te naklade zdijo neverjetne. Daniel Stein, prevajalec namreč ni enostavno branje.

Cviljenje od ugodja ob uvodnih stavkih ne izostane:

Vedno me zebe. Celo poleti na plaži, pod žgočim soncem, hlad v hrbtenici ostane. Verjetno zato, ker sem se rodila v gozdu, pozimi, in sem prve mesece življenja prebila v rokavu, odparanem od materinega kožuha.

Zadovoljno brundanje se ustrezno nadaljuje ob časovnih preskokih, pisemski zasnovi romana, nadgrajeni z dokumentarnimi okruški, in presenetljivih zgodovinskih, moralnih in religioznih vpogledih. Oswald Rufeistein je resnično živel in Ulicka ga literarno osvetli na tisoč in en način. Prav to mojstrsko osvetljevanje pa je hkrati tudi največja težava tega veličastnega romana: zaradi nenehnega stopicljanja okoli Daniela se pripoved povsem zatakne, kar mi je proti koncu povzročalo že skoraj telesne bolečine.

Če smučate, je Daniel Stein, prevajalec zgornji del Direttissime na Katschbergu. Dvojna črna s stoodstotnim padcem.