A. S. Byatt: Žvižgavke

 

Na pamet vem o A. S. Byatt kar precej:

- A. S. pomeni Antonia Something. ("S" je Susan.)

- Gospa gre proti osemdesetemu letu. (84 let.)

- Njen najpomembnejši roman je The Virgin in the Garden. (Possession je seveda pomembnejši.)

- Nikoli ni dobila bookerja. (Dobila ga je leta 1990 za Possession.)

Toliko o moji verodostojnosti.

Žvižgavke bi si zaslužile boljšega bralca, kot sem jaz, ker gre za inteligenten, zanimiv, zabaven in pretanjeno razčlenjen roman. Zanikrn bralec je prvo poglavje, natisnjeno v ležeči pisavi, zaradi slabih izkušenj z misticizmom zgolj prelistal, potem pristno užival v naslednji četrtini, a se je potem dokončno in nepovratno izgubil v prej omenjeni "pretanjeni razčlenjenosti". 

Ne bodite jaz. 

Wilhelm Genazino: Ljubezenski preplah

 

Naša uboga knjižnica je že dolgo lično zložena v kupih škatel nekaj kilometrov stran od matične družine. Preden bodo knjige zadihale na novih policah, bosta minila prislovična in konstantna dva meseca. Do takrat bom najbrž glodal rumeno-bele babilonke, ki so mi pri roki, za kar se opravičujem.

Moj prvi Genazino! Ljubezenski preplah so bralci kar lepo pozdravili, kar razumem, saj gre za dokaj lahkotno zgodbo o 52-letnem strokovnjaku za apokalipse, ki intenzivno koleba med dvema ženskama. Zaznal sem sicer Genazinovo ironijo, in to predvsem v njegovem orisu slabega fizičnega in psihičnega stanja glavnega lika (domnevam, da ima VO2 Max pod 35,6, nekatere druge lastnosti pa primerjalno še nižje), humorja pa nič. Enako kot pri Paasilinni, le da Genazino piše bistveno bistveno bolje.

Ljubezenski preplah je en tak povprečen burger, ki ga pogoltneš mimogrede in ti ne obleži v želodcu, v spominu pa tudi ne.