ponedeljek, 28. marec 2016

Jeff Kinney: Dnevnik nabritega mulca: Kolo sreče

Osma knjiga iz zbirke Dnevnik nabritega mulca je točno takšna kot vse ostale: nekaj humorja, ki nikoli ni prav dobro zašpiljen, in nekaj vpogleda v svet odraslih, ki si ga bodo smrkavci seveda razlagali po svoje.

Kolo sreče obdela mulčevo samoto, ki izbruhne, ko Nejc dobi punco, odločitve, ki jih daje magična krogla, in travmatično rodbinsko snidenje. Nič posebnega in nepozabnega. Glavno, da froci berejo, in pri tem celo uživajo.

Julia Pierpont: Among the Ten Thousand Things

Skoraj me je kap: Among the Ten Thousand Things na Amazonu dobiva skoraj dosledno najslabše možne ocene, eno ali dve zvezdici, recimo. Ocenjevalka, ki Pierpontovi dodeli pet zvezdic, prostodušno prizna, da pozna njene starše. Čudoviti ljudje.

Roman mi je bil všeč. Naj se požrem?

Začetek je pravi "hua!" Pojavi se pismo in škatla obscenosti.

Dear Deborah,
Do you go by Deborah? It sounds so uptight. I bet you hate Debbie. I hate Debbie, too.
Jack calls you Deb.
This is a letter about Jack.
I began sleeping with your husband last June.
Škatla pride v roke otrokoma. Potem ženi. Družinski svet se sesuje.

Poslušajte, to so štiri poglavja: "New York, the End of May", "That Year and Those That Followed", "Jamestown and out West, the Start of June" in še enkrat "That Year and Those That Followed". Pretresla me je struktura, ki zgodbo v sedanjosti prekine z dvema poglavjema, v katerih je pitijsko opisano vse, kar se bo protagonistom zgodilo v prihodnosti.
For eighteen days the apartment stayed empty. Fine dust and pollen collected on the windowpanes and the mirrors stood with no one in them. Nothing in or out of the closed-circuit space. Only the wireless went on, invisibly complicating the air.
Zorni koti so štirje, Deb, Jack in otroka. Vsakomur sem verjel. Otroke je težko narediti prepričljive, a Pierpontova to zagotovo zna.

Roman je skoraj popoln izdelek z eno težavo: Pierpontova spada v prvo ligo, občinstvo pa od nje pričakuje dobro plažo. Napaka, prijatelji.

sobota, 12. marec 2016

Alexandra Kleeman: You Too Can Have a Body Like Mine


Najprej je A. Potem je B, njena sostanovalka, ki postaja vse bolj podobna A. In seveda C, se mu življenje vrti okoli pornografije in televizije. Nič posebnega, pravzaprav.

Prva polovica romana skorajda neprepričljivo opleta okoli B-jine transformacije, indoktrinacijskih reklam za Kandy Kakes in vakuuma, ki preveva A-jino bivanje. Zgodba se počasi priplazi v distopično vizijo sveta, obsedenega z religijo prehrane in prepredenega s totalitarizmom. Na trenutke mi je pogled v norijo, katere zametke zlahka vidim že danes, vzel sapo, a ne dovolj, da bi rekel: vredno branja.

sobota, 5. marec 2016

Stephen Chbosky: The Perks of Being a Wallflower


Charlie v epistolarnem monologu počasi odrašča in koraka skozi običajno najstniško zmešnjavo drog, alkohola in seksa, ki ga najprej seveda ni. Kot "dober poslušalec" in akuten nedejavnež je najprej obsojen na obrobno vlogo, iz katere ga izvlečejo občasni prebliski in - kdo bi uganil - über-in-sploh atraktivna Sam. Premnogokrat videno.

Naracija je rahlo čudaška, tako da do konca nisem vedel, ali ne gre za poskus prikaza avtizma ali česa podobnega. Menda ne, kar je slabo.

Prebrano, prebavljeno, pozabljeno.

Morda je film boljši. Igra Emma Watson, kar je že nekaj.