petek, 25. julij 2014

Znani so nominiranci za bookerja 2014

Ojoj, prepričan sem bil, da bodo nominacije objavljene šele danes, v petek. Seznam nominirancev:
  • Joshua Ferris (US) – To Rise Again at a Decent Hour
  • Richard Flanagan (Australia) – The Narrow Road to the Deep North
  • Karen Joy Fowler (US) – We Are All Completely Beside Ourselves
  • Siri Hustvedt (US) – The Blazing World
  • Howard Jacobson (Britain) – J
  • Paul Kingsnorth (Britain) – The Wake
  • David Mitchell (Britain) – The Bone Clocks
  • Neel Mukherjee (Britain) – The Lives of Others
  • David Nicholls (Britain) – Us
  • Joseph O'Neill (Ireland) – The Dog
  • Richard Powers (US) – Orfeo
  • Ali Smith (Britain) – How to Be Both
  • Niall Williams (Ireland) – History of the Rain

Mitchell je vedno obetaven, Ali Smith ne maram pretirano, Nicholls ne igra v tej ligi, Jacobson bi znal biti zanimiv, Flanagan je obrobnež. Ostalih ne poznam. Gremo brat!

nedelja, 13. julij 2014

Donna Tartt: The Goldfinch


Najprej enačba: The Goldfinch = lišček = der Stieglitz = Štiglic.

Nisem bral zaradi naslova, pač pa zaradi Donne Tartt in pulitzerja.

Donna Tartt, ah, Donna Tartt. The Secret History in The Little Friend. Vanity Fair v presunljivo poglobljenem članku o Liščku uporabi luciden naslov: "It's Tartt, But Is It Art?"

Donna Tartt je dobitnica pulitzerja 2014 za:
... beautifully written coming-of-age novel with exquisitely drawn characters that follows a grieving boy’s entanglement with a small famous painting that has eluded destruction, a book that stimulates the mind and touches the heart.
Trinajstletnik Theo je s svojo materjo na napačnem kraju ob neprimernem času. Eksplozije vržejo galerijo v zrak in pustijo za sabo zbegano siroto, na katero se sprime svetovno znana umetnina.

Lišček bi moral biti, če si dovolim malce nakladanja v smislu vsesplošnega navdušenja nad Tarttovo od Kirkusa do Amazona, triumf človečnosti nad smrtjo, prefinjena zgodba o prepletenosti brezčasne umetnosti s pristnim prijateljstvom (vedro, prosim), in tako naprej in tako naprej. Kolektivni histeriji se je težko upreti.

V resnici je Lišček boleče pretenciozen izdelek, ki bi zlahka razpadel na tri, štiri samostojne, a še vedno neznosne romane. Lišček je smrtonosna želja Dana Browna, ki si želi biti Dickens, pa mu to ne uspe. Izbruhi nabuhle proze, ki poskušajo umetniško opisati norost trenutka (eksplozija, fragmenti Las Vegasa, kakor-tarantinovski mafijski obračun), izpadejo najprej komični, potem pa globoko žaljivi.

Donna Tartt + pulitzer = pogreb literature.