sobota, 16. avgust 2014

Karen Joy Fowler: We Are All Completely Beside Ourselves

Nominiranka za bookerja 2014.

O We Are All Completely Beside Ourselves je skoraj nemogoče pisati, ne da bi človek tvegal učinek slona v trgovini s porcelanom. Fowlerjevo je treba brati nedolžno in brez pričakovanj. Brez pokvarkov. Ne berite Guardiana. Nič googla. Resno.

Nagrajeni boste s presenečenji. S humorjem:
My father made a crude joke. He made the same joke or same variation of it every time Bob gave him the opening, which was every other year. If the joke were witty, I'd include it, but it wasn't. You'd think less of him and thinking less of him is my job, not yours.
Nagrajeni boste s stilističnimi bravurami:
And I've reached a point here, now that my brother has arrived, where I don't see how to go further forward without going back - back to the end  of that story, back to when I returned to my family from my grandparents' house. Which also happens to be the exact moment when the part I know how to tell ends and the part I've never told before begins.
In tako bi lahko tapkal in tapkal citate v nedogled, kajti pri Fowlerjevi sem podčrtoval kot obsedenec, pa ne bom.

Fowlerjeva v samoironiji in metanju postulatov malce vleče na Boruta Goloba v romanu Smreka bukev lipa križ, kar je sijajno. Ko boste z romanom končali, vas vprašam: koliko, mislite, je stara Karen Joy? Dvajset? Petindvajset?

Priporočam. (Booker, nemara?)

petek, 08. avgust 2014

Chimamanda Ngozi Adichie: Americanah

Najprej: Ifemelu zleze pod kožo. Ne zgodi se mi pogosto, da berem z mislijo, kako bom moral osrednjo osebo poiskati na LinkedInu.

Potem: Americanah je pripovedno brezhiben roman, ki briljantno vijuga iz frizerskega salona v izgubljeni čas Lagosa, iz Ifemelinega glasu v Obinzeja, iz najosnovnejše naracije v blog. Chimamanda obvlada svoj posel v vseh podrobnostih, od intrigantskih začetkov razdelkov ("One weekend, Morgan visited."), vzdrževanja napetosti do povsem izobraževalne ravni, pri kateri sem ostal brez besed.

Absolutno priporočam.

nedelja, 03. avgust 2014

Paul Kingsnorth: The Wake


Takojšnja diskvalifikacija. OMB.

Juan Gabriel Vásquez: The Sound of Things Falling

Letošnji impac.

Bogota. Srečata se profesor prava Antonio in skrivnostni Ricardo Laverde. Biljard in redkobesedni večeri, preživeti skupaj, sprožijo neusmiljen potek dogodkov, zaradi katerih začne mladič odkrivati sloj za slojem življenja svojega starejšega kompanjona.

Bogata pripoved, ki ji ne manjka suspenza in zgodovinske vpetosti v čas Pabla Escobarja, bralca takoj in brezprizivno posrka vase - popoln bralski delirij. Če bi moral iskati dlako v jajcu, bi nemara postokal, kako je v prepletenosti dveh zgodb Antonijeva v bistvu odveč, ampak to žal več pove o meni kot o romanu. Zatorej še enkrat: roman, ki navduši. Preberite ga!

Neil Gaiman: Ameriški bogovi


Brez občutkov krivde odloženo na stoti strani. Gaiman ni zame.