Če bi Franzen napisal Purity pred Popravki in Svobodo, bi bil prikrajšan za užitek v dveh sijajnih romanih.
Purity je drugoligaški izdelek, poravnan tam nekje s Strong Motion in The Twenty-Seventh City. Franzenu ne morem očitati, da mu manjka duhovitosti in da mu lok zgodbe uide iz rok, sploh ne. Zamerim pa mu občasno razvlečenost, več kot očitno spogledovanje z veliko témo ranga Julian Assange in vmesne dele, recimo prvega z Andreasom, ki so izrazito pod drugo ligo.
Če nimate OCD-ja in niste preprosto primorani prebrati vsega, kar napiše Franzen, si lahko branje tega nesrečnega romana prihranite.
