Če bi bil Doktor Faustus prva knjiga, ki bi jo prebral v življenju, majkemi da se ne bi pritaknil nobene več. V roman zakrinkano neskončno flancanje o atonalnosti in - navajam z naključne strani - "pozitivni in konfesionalno vezani religiji", pietizmu, ki je "hotel (...) potegniti ostro mejo med pobožnostjo in znanostjo s trditvijo, da na vero ne more niti najmanj vplivati katerokoli gibanje ali sprememba v znanstvenem prostoru", teologiji v razsvetljenstvu in podobnem me je prignalo do točke, ko mi je ostal samo še dvom, ali naj si iztaknem oči ali pa počasi odložim knjigo in izginem brat Trumpove čivke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar