Mala Marie izgubi očeta v skoraj deanovski prometni nesreči aston martina DB4. Poleg očeta v avtu sedi tudi nenavadno lepa ženska.
Spraševanju, kdo sem jaz in kdo je bil moj oče, se Marie ne more ogniti. Praznina, kjer bi morala v življenju ikoničnega očeta biti mala hčerka, bralcu trga srce. Reka Sena, ki se pojavi dvakrat, ta občutja še dvakrat podčrta.
Nimierjeva se ne ozira na tanko mejo, ki loči romanesknost pisanja od popolne introspekcije, in jo skorajda v vsakem trenutku brez pomislekov prestopa.
Dobro je. (Če odmislim grozodejstva, ki se v prevodu dogajajo nad povratno svojilnimi zaimki.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar