Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen

Mnogo načinov je, na katere lahko - zelo pogojno rečeno - sodobni bralec bere Zločin in kazen: tu je kriminalka z rahlo srhljivimi elementi, pa psihološka analiza, premešana z globljimi, moralnimi vprašanji. Zgodovinski kontekst je podan sam po sebi, in zlahka lahko celo malce uživamo v vpogledu v petersburški vsakdan. Razumihin mi je hitro prirastel k srcu; presenečeno sem ugotovil, da je tudi Svidrigajlov že skorajda simpatičen, česar za nedoraslega, plehkega in globoko sebičnega Raskolnikova nikakor ne bi mogel trditi. 

Z Dostojevskim sem opravil za kakšno desetletje. Ali dve.

Alain de Botton: The News: A User's Manual

Preobilje novic, ki jih niti ne moremo niti ne želimo predelati; nenehni občutki krivde bodisi zaradi opazovanja tuje nesreče bodisi zaradi gledanja vstran; nepremagljiva potreba po osveževanju spletne strani z novicami - zakaj? In kako preživeti?

The problem with facts is that there is nowadays no shortage of sound examples. The issue is not that we need more of them, but that we don't know to do with the ones we have.

Vse je kajpak relativno. Silvo Plut opravi svoje, in že se nam zdi, da se je sesula še zadnja vrednota, ki je držala naš svet skupaj. A vseeno sta v Sloveniji šla spat skoraj dva milijona ljudi, ki do večera nista nikogar ne udarila ne umorila. Stvar perspektive.

De Botton je natančen (politika, novice iz sveta, gospodarstvo, znane osebnosti, katastrofe, potrošništvo) in hkrati ambiciozen, ko nas skuša podučiti, kako sprejemati novice, ravnati z njimi in kakšne bi morale biti. Zdi se mi, da mu je uspelo, še vedno pa čakam Crnkoviča, da to potrdi v Sobotni prilogi.

Vredno branja.

Kate Atkinson: Life After Life

Ste že kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi lahko življenje živeli znova in znova, dokler ga ne bi izpilili do popolnosti? To je Life After Life.

Ursula se rodi leta 1910, medtem ko zunaj divja snežni vihar. Že začetek je zapleten in zlahka vodi v napačno smer. "Darkness fell."

Vse prav, prva tretjina kar gre, potem pa se začne dremanje ob počasnem kvačkanju zgodbe. Predramil sem se edinole ob srce parajočem, obupnem opisu nacistične Nemčije in njenega vodstva. 

Povprečna predstava, a dokaj dobro uspavalo. Odsvetujem.

John Boyne: Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa

John Boyne? Deček v črtasti pižami? No, ta.

Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa je povsem na drugo vižo: v strahovito povprečni družini, ki hlepi po brezimnosti in neopaznosti, se rodi dojenčkasta različica Kim Kardashian ali Miley Cyrus, torej attention whore. Smrkavec ignorira sile težnosti in meni nič tebi nič lebdi v zraku. Težek udarec za starša.

Všeč mi je bilo, kako Boyne predstavi temeljno starševsko dilemo, kaj naj storita z otrokom, in kako se posledično začno odvijati Barnabyjeve dogodivščine, prepredene z optimizmom in večno ljubeznijo do svoje družine. Ivana Brlić-Mažuranić na sodoben način.

Vmes sem se tudi dolgočasil, marsikaj se mi je zdelo tudi pretirano, ampak hej, kdo sem, da bi sodil o knjigi, ki cilja na drugo občinstvo. Konec je krasen, pokvarkov pa si ne dovolim.

Vaši smrkavci bodo uživali, in to je glavno.

Johannes Mario Simmel: Avtobus velik kakor svet

Vedno znova sem presenečen, kako zlahka v antikvariatu, ki ne premore niti bogate izbire niti kančka prijaznosti, najdem kakšen biser iz svojega otroštva. Za otroke, seveda, ampak prvi berem jaz.

26. decembra debela črna ovca Josef teče po snegu poleg deželne ceste, ki vodi v Bergstadt, in napeta zgodba o otrocih, avtobusu, pogumu, prijateljstvu in dobrosrčnosti se začne.

Presunilo me je, kako odločno se Simmel postavi ob bok Kästnerju. Tega Simmla ne poznamo dovolj, in lahko nam je žal.

Obvezno branje.

Gregory Hill: East of Denver

Začetna ideja, napad zombijev v vzhodnem Koloradu, se je Hillu kaj hitro sprevrgla v zgodbo o Shakespearu Williamsu, ki se vrne domov in najde očeta z alzheimerjem.

Dad said, "Merry." He was trying to read Mom's sweater. "Merry Christmas."
"You know who that is?" "Seems like I should know that gal, " said Pa. Sometimes it's necessary to leave the room. Come back a few minutes later with a handkerchief and a runny nose. He didn't notice that kind of thing. It was raining real gentle.

Ali pa:

I said, "That's a good sunset." Pa said, "Potential sunset, son."

Liki v romanu človeku prirastejo k srcu, in to je tisto, kar šteje. Zgodbo in zaključek Hillu zlahka oprostim.

Zmerno priporočam.

Alison MacLeod: Unexploded

Unexploded je v uvodni tretjini grozljivka, predvsem v smislu, kako obupno je napisana: "But now, suddenly, after twelve years of marriage, he'd broken their bond." Verjetno obstaja ženska populacija, ki brez želodčnih težav prenese takšno prozo in lika, ki kliče svojo žensko "moja muza", ampak prosim, ne pri nominiranki za bookerja.

Presenetljivo pri romanu pa je, kako se zgodba nenadoma pobere: ženski se pred očmi sesuje zakon, v enačbo se privleče shirani Otto, pojavi se zanimiva napetost v trikotniku. Devetnajsto poglavje je, denimo, vrhunsko od roba do roba.

Ne rečem, MacLeodova piše dobro, zamerim pa ji ogromen preskok od cmeravega, sebičnega ženščeta na začetku do hipertragične boginje na koncu. Lepo je rekel Anthony Cummins v The Telegraphu: "... but there’s also something unpalatable about how it puts an exotic stranger on the rack just so the heroine can feel more alive."

Ne spada v obvezno branje.