Mnogo načinov je, na katere lahko - zelo pogojno rečeno - sodobni bralec bere Zločin in kazen: tu je kriminalka z rahlo srhljivimi elementi, pa psihološka analiza, premešana z globljimi, moralnimi vprašanji. Zgodovinski kontekst je podan sam po sebi, in zlahka lahko celo malce uživamo v vpogledu v petersburški vsakdan. Razumihin mi je hitro prirastel k srcu; presenečeno sem ugotovil, da je tudi Svidrigajlov že skorajda simpatičen, česar za nedoraslega, plehkega in globoko sebičnega Raskolnikova nikakor ne bi mogel trditi.
Z Dostojevskim sem opravil za kakšno desetletje. Ali dve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar