Uvod me je podrl, a sem se pobral. Yu Hua je z romanom Živeti bojda prešel iz avantgarde v izčiščeni realizem. O tem izjemoma nimam mnenja, ker nisem prebral nobenega drugega njegovega dela, a vsekakor je Živeti moč prebrati brez zatikanja. Všeč mi je bila umeščenost v širši kontekst kitajske agrarne reforme, Velikega skoka naprej in lakote, in to brez tarnanja ter kritiziranja. Za to sicer lahko obstaja kakšen tehten neliterarni razlog, to mi je jasno, morda pa tudi ne. Roman v nizanju tragedij ne preseneti. Skorajda sem že začel jokcati, da vse skupaj meji na pretiravanje, a to seveda ni res. Tragedij okoli nas ne manjka, samo vidimo jih ne. Yu Hua, realist, je čisto ok, a morda je Yu Hua, avantgardist, odličen. Kdo bi vedel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar