V Hirajdovem izdelku se zlahka ujamemo na samo mačko, in je že to dovolj, če pa pogledamo širše, drobceni roman naenkrat niti ni več tako drobcen.
Hirajdi je kar uspelo. Kakšen del je tudi neposrečen, a nič zato.
Pred skoraj tridesetimi leti so pod najinim najetim stanovanjcem v Novih Jaršah postavili gradbene ograje, kar je vznemirilo starejšega gospoda, ki je začel vpiti na nič krive delavce. "Mačka ne može da pređe!" je odmevalo po ploščadi. Morda je tudi ta gospod napisal roman o mački. Dober človek, si mislim, bi napisal dober roman. Kot Hirajde.

Ni komentarjev:
Objavite komentar