četrtek, 20. oktober 2022

Jasunari Kavabata: Glas gore

 

Zbirka Nobelovci z za umret dolgočasnim oblikovanjem, označena zgolj z letnico in imenom avtorja, ni prav zelo instagramabilna. Včasih iz dolgčasa kakšno knjigo povlečem s polic, jo prelistam in jo še hitreje vrnem nazaj. Čas za Bolho?

Kavabata pravi, da še ne.

Glas gore sicer ni nek odpuljen presežek, a me je Kavabata uspel presenetiti z izčiščeno prozo, predvsem pa z likom "starega" Šinga, ki se mu zdi, da samo otopelo opazuje zapleteno sinovo razmerje s Kikuko, a pri tem razkriva mnogotere čustvene plasti znotraj družine. 

Ves čas sem pričakoval nekaj, kar se potem ni zgodilo, a nič zato. Kavabata je že vedel, zakaj ne. Zanimiva izkušnja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar