Oleg Križanovskij: Mladost črnogledega humorista

 

Prejkone sem spet zgrešil tisto knjigo, ki jo bere najstniški sin naših prijateljev, a mi vseeno ni bilo žal. Križanovskij na začetku resnično dobro in brez solzavosti opiše svoj izvor, težave zaradi plemiške krvi in pristanek v zakotni Ljubljani. 

Nadaljevanje je večinoma katalog potegavščin in zahrbtnosti, ki jih je lahko ušpičil predinternetni paglavec. V kakšen izrazito natančen ali pretiran spomin sem si dovolil tudi podvomiti, kakopak, a nič zato. Vse skupaj je kar na mestu, še posebej mikroskopski, a iskreni izrazi ljubezni do krušnih staršev Fortičev. 

Ne povsem nujno branje, škodi pa tudi ne.