nedelja, 17. julij 2022

Emir Šaković: Pesmi iz zanesljivih virov

 

Kar zadeva poezijo, sem naivna devičica. Vedno pričakujem očarljivega princa na belem konju in vedno sem presenečen, ko me pesem niti ne oplazi, kaj šele nežno dotakne ali surovo raztrga. Poezije zato raje ne berem.

Če bi bral več poezije, se najbrž ne bi mogel spomniti vseh nežnih dotikov: zadnje kitice Kettejeve Na trgu pri - kaj vem - enajstih letih. Opravičujem se vam za to. Kakšnega Aškerčevega drobca. Kosovela, ki ga je srednješolska profesorica predstavila s takšno strastjo, da so tudi najbolj zakrknjeni modeli jokali navznoter. Enega samega Mallarméjevega soneta. E. E. Cummingsa. Octavia Paza. Čisto malo Pavčka in Zlobca. V različnih življenjskih obdobjih. Pod črto: prazen ništrc.

Vstopi Emir Šaković.

"Emir Šaković je umrl mlad in napisal malo ..." pravi spremna beseda. 

Pesmi iz zanesljivih virov sekajo. Začnite na začetku. Papagajeva pesem:

prebuja se Eichmann v pisatelju za otroke
samovšečno se preteguje
si mane roke
gleda na uro
prebuja se ostrostrelec
v upokojencu iz devetega nadstropja
preden gre v službo
popije dve skodelici kave

Preskočite na konec. Najresneje razmišljam:

Lahko bi se
zaposlil v cirkusu
v daljni deželi
Pobiral bi denar za WC
doživel romanco
z akrobatko na trapezu
Sčasoma bi verjetno 
napredoval in postal slaven
Nedotakljiva zvezda
Kakšno predstavo bi uprizarjal
Veličastno predstavo

(...)

Toliko je možnosti
v življenju
v prihodnosti

Zadnji čas
o tej s cirkusom
najresneje razmišljam 

Kar se pne med tema stebroma, je ... Šaković. 

Potisnite tole knjižico v roke svojim moškim, letnik 1970 plus-minus deset let. Tistim, ki bodo razumeli, o kom govori pesnik, ko reče:

V hiši živita človek
ljubitelj viskija in smrti
in starka z rožo v laseh
S kačami se igrata svoje pse
na nas ščuvata

Pa tudi če ne bodo razumeli, vseeno - če ne bi bilo teh dveh, bi prišel nekdo drug.

Povejte svojim fantom, da Emir Šaković ostaja na moji nočni omarici.

1 komentar:

  1. Včasih se mi zdi, da ne maram(o) poezije zgolj zaradi strahu, da ne bomo razumeli. Ker na koncu Poirot ne razloži vsega do zadnjega koščka, ki sede v mozaik. Potem pa nekje zadaj kljuva, joj, nič ne razumem... in če že kaj razumem, ali razumem prav?

    OdgovoriIzbriši