Komedija. Najprej zapis 20. 6. 2019 z običajnim jamr, jamr, jamr:
Jane Austen je druga s seznama napačnih bralnih odločitev.
Ker so od mojega prejšnjega poskusa branja minila dobra tri desetletja domnevnega odraščanja in še bolj domnevne vsesplošne osebnostne rasti, me je zanimalo, kako se bom obnesel tokrat. Opazil sem zanimiv pojav škiljenja od dolgčasa in občasne pobege v dremež.
Očitno so v življenju stvari, ki se nikoli ne spremenijo.
P. S. Tudi Dominiku Smoletu ne kaže dobro.
Ker so od mojega prejšnjega poskusa branja minila dobra tri desetletja domnevnega odraščanja in še bolj domnevne vsesplošne osebnostne rasti, me je zanimalo, kako se bom obnesel tokrat. Opazil sem zanimiv pojav škiljenja od dolgčasa in občasne pobege v dremež.
Očitno so v življenju stvari, ki se nikoli ne spremenijo.
P. S. Tudi Dominiku Smoletu ne kaže dobro.
Zapis 25. 2. 2026:
BBC-jev dokumentarec Rise of a Genius je odličen. Hvala, TV Slovenija, in hvala tebi, kdorkoli si že, ki te dokumentarce kupuješ. Pa kaj zato, če pridejo na vrsto po Fehtarjih in oh-ali-bo-X-šel-v-koalicijo-Y-šovu, tam ob 23:20. Bomo že našli in odvrteli za nazaj.
Rise of a Genius je bila poštena brca v spodnji del hrbta. Ko ti nekdo potrpežljivo pove, kdo je bila Jane Austen, kaj jo je gnalo, zakaj je ravno ona povzročila revolucijo romanopisja, se odpre nebo in angelci zapojejo aleluja.
Prevzetnost in pristranost sem prebral kot po maslu. Tokrat sem mirno pogoltnil ozkost družbenega okvira, v katerem se zgodba dogaja, in raje iskal avtobiografske namige, ki jih je več kot dovolj. Ampak to je ob strani, šele sedaj sem lahko užival v sijajni perspektivi, ki jo Austen izumi, ostrem sarkazmu in presenečenjih, ki jih pritrese, ko denimo dobrohotno opisuje očeta, potem pa ga strese kot zajca in temeljito izpraši.
Bogami, krasno čtivo. Obžalujem ves zamujeni čas, ko nisem bral Jane Austen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar