Zanimivo darilo, tale Karabašlijev. V romanu je veliko Kerouacove Na cesti, ker je - tako pač je - postavljen na cesto. Zack med svojim potovanjem v fotografskem slogu popisuje dogodke in like, roman pa se v poševnem tisku počasi nagiba v ljubezensko zgodbo. Preskoki med pripovednimi oblikami so prepogosti, spogledovanje s Kerouacom pa tako moteče očitno, da mi je po malem dvigovalo pokrovček, četudi moram priznati, da sem branje prignal do konca. Kar je tudi nekaj vredno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar