sreda, 20. september 2017

Thomas Keneally: Schindlerjev seznam

Nisem vedel za Keneallyja. Schindlerjev seznam je bil zame zgolj film, ki sem se mu do danes uspešno izogibal. Keneally je leta 1982 za roman dobil bookerja. Nisem vedel. Prav tako nisem vedel, da smo Slovenci na prevod čakali celih štiriintrideset let. Izdala ga je Celjska Mohorjeva založba, kar me je - o, presenečenje - ujelo rahlo nepripravljenega. Pod črto: Štiglic, nič točk, sedi.

Oskar Schindler je rešil življenje 1.200 Judom. Banalna številka, če potegnemo vzporednico s šestimi milijoni Judov, ki so izginili v norosti druge svetovne vojne, a kot pravi Talmud: če rešiš eno življenje, rešiš ves svet.

Keneallyju je v romanu uspelo skoraj vse, od osvetlitve zgodovinskih dejstev do primerne narativne uporabe dokumentov, od upodobitve Schindlerjeve kontroverzne, večplastne in intrigantne osebnosti do ravno pravšnje distanciranosti od osrednjega lika. Zazdelo se mi je, da včasih tok romana zmotijo vstopi oseb, ki so tam zgolj iz dokumentarnih razlogov, a v resnici to sploh ni moteče.

Roman, ob katerem zadržuješ dih in upaš, da ga ne bo nikoli konec.

Ko je Keneally prejel bookerja, je za The New York Times izjavil, da ga je med pisanjem pretresla višina gole, monetarne cene, ki jo je Schindler plačal za judovska življenja:
As a Gentile, until I began writing this book, I didn't realize how much it cost, not just in bravery and energy, to save a Jew, but in money (...) deals could be made with individuals, but the Jews couldn't make a deal with the system. In many ways, Schindler's story is almost like an episode from 'Hogan's Heroes' and I am always embarrassed by the resemblance. I think he would have eventually been caught but for the ending of the war.
Če še niste prebrali Reesovega Auschwitz: A New History, potem je skrajni čas. Poglejte tudi Inheritance. Na bralni seznam sem dal Hannah Arendt: Eichmann v Jeruzalemu. Za začetek.

Ni komentarjev:

Objava komentarja