De Recacoechea je napisal roman, ki se ga je oprijela etiketa kriminalke, a je več kot to: je fotografski utrinek bolivijske družbe devetdesetih let, njenih obrobnežev in visoke družbe, nadgrajen s tragikomičnimi situacijami in iskreno željo po boljšem življenju. Bral sem ga kot triptih: prvi del presunljivo dobro predstavi Alvarezovo čustveno ozadje in njegove vzgibe, drugi je prestreljen z nenadnim izbruhom testosterona in občasno prekomerno naivnimi prizori z Blanco, tretji pa preseli težo v kovanje zločina in prebavljanje njegovih posledic.
Pošten, moški roman, z občasnimi presežki, pa tudi skoraj nemotečimi pomanjkljivostmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar