Smrklja, ne tista iz Kaj naj berejo najstnice, pač pa dvanajstletna rokerica, je Otok nenavadnih otrok privlekla iz knjižnice. Večinoma bere Eragon, Igre lakote, Labirint, take reči, zato sem ob Riggsu malo privzdignil obrvi in ji čtivo hinavsko sunil.
Ne, to ni novi Harry Potter, kot to na ovitku obljublja CNN. Je pa zelo zanimiv prvenec.
Zgodba ima elemente najstniške uspešnice: ameriški poba, bodoči bogati dedič, se sooči z dedkovimi spomini, ki niso tako za lase privlečeni, kot se zdi na prvi pogled, in se poda na potovanje. Mestece Cairnholm je brezihbno naslikano, pa tudi Jakobovi vsakdanji dvomi niso daleč od resničnosti. Všeč mi je bilo neboleče prestopanje med časi, bežeča deklica pa je imela pridih Fowlesa.
Roman v zadnji tretjini namenoma zaide v trendovski misterij, ki se tako z zgodbo kot z grafično opremo počasi riše že od prvih strani, zaradi česar sem knjigo zgolj odlistal do konca. Smrklja - ona pa je bila zelo zadovoljna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar