Če ne veste, kdo je bil Ante Marković, branje nima smisla.
Če to veste in poznate moškega, ki to ve, ampak je trenutno polno zaposlen z drsanjem po telefonu, imam dobro idejo: ne berite sami, tudi njemu pokrmite Marka Vidojkovića.
Tudi Marko Vidojković je nekdo, ki ima zgodbo in cilj, a ni nič narobe, če se branja lotimo na slepo.
Res vam hvala je najprej zezancija in prijeten poskus razmisleka o Jugoslaviji, ki ne razpade, ampak postane najnaprednejša sila na Zemlji. Vem, najnaprednejša sila smo bili že pred osemdesetimi leti prejšnjega stoletja, ampak takrat smo bili še otroci in smo verjeli tudi, da je v Velenju pristal neznani leteči predmet. Vidojković si je z idealno Jugoslavijo zadal kar nekaj dela in res mu hvala. Uspelo mu je.
Uspelo mu je tudi v naslednjem sloju, kjer se med idealnim svetom in neko tvorbo zarukanih, umazanih, nacionalističnih državic pojavijo prehodi, skozi katere začnejo padati davno postreljeni ustaši in podobne zadeve. Vidojković tu preide v ostro satiro, pri kateri ni moč zgolj zamahniti z roko.
Slog je sicer funkcionalen in nevznemirljiv, kar je morda škoda, morda pa tudi ne. Na trenutke me zmotil akcijski tempo, a moram priznati, da je bila težava bolj v meni kot v romanu samem.
Dobro čtivo, ki ni za vsakogar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar