Prvenec pri šestinpetdesetih.
Nobenega dehtečega cvetja, ki bi preplavilo zrak s svojo omamno sladkostjo, nobenega vonja vrtnic, lilij in jasmina, ki bi se prepletali v čarobnem plesu dišav, samo izčiščena zgodba z brutalno kuliso severnoirskih Težav. Na to sem že malo pozabil.
Kennedy pove zgodbo, kot je treba, ter se na mah uvrsti ob bok Sally Rooney in Anne Enright. To je to. Nimam kaj dodati.
Se ne bi mogla bolj strinjati. Pred časom prebrano, navdušena! Hkrati z navdušenjem me žalosti, da z leti vedno težje prenašam z množico pridevnikov (pre)obloženo pisanje, kajti zgodb, ki bi bile, kot ste zapisali, izčiščene, je prekleto malo. No, trenutno berem Karakaša, ta je eden izmed teh.
OdgovoriIzbriši