Leta 1989 si je neki ameriški politolog izmislil teorijo o koncu zgodovine, po kateri se je leta 1989 zgodovina pravzaprav končala, ker so moderna znanost in komunikacijska sredstva ljudem omogočila blagostanje, splošno blagostanje pa naj bi zagotavljalo demokracijo, in ne narobe, kot so bili nekoč prepričani razsvetljenci in humanisti. In da je državljan pravzaprav potrošnik in potrošnik je tudi državljan, vse oblike družbe pa naj bi se razvijale v smer liberalne demokracije, ki bo pripeljala do ukinitve vseh avtoritarnih oblik vladavine, do politične in ekonomske svobode, enakosti in do novega obdobja v človeški zgodovini, ki pa ne bo zgodovinsko. Toda veliko ljudi te teorije ni poznalo, zato so še naprej ustvarjali zgodovino, kot da se ni nič zgodilo.
Ouředník je z deloma cikličnimi prijemi ustvaril besedilo, ki - in to ni zraslo na mojem zelniku, se mi zdi, ampak sem to verjetno nekje prebral, kar pojasni nenavadno kakovost opazke - bi ga zlahka vtaknili na Pioneer 10 in 11. Nezemeljska inteligentna (oprostite za pleonazem) bitja bi skozi Ouředníkovo humorno predstavitev lažje razumela, za kaj je na Zemlji pravzaprav šlo in zakaj nas ni moč jemati resno.
Nisem se mogel izogniti primerjavi z zajedljivostjo Douglasa Adamsa:
Zgodba do sem:
Na začetku je bilo ustvarjeno Vesolje.
To je povzročilo mnogo hude krvi in na splošno velja za slabo potezo.
Verjetno razumete, da boljše pohvale ne morem izreči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar