Tehtno in umno razmišljanje o Grobnici za Borisa Davidoviča najdete v Delu. Brat sem šel predvsem zaradi Svetlane Slapšak, ki pravi, "da se natančno spominja, kje je bila, kako je bila oblečena in kakšno je bilo vreme, ko je prvič prebrala knjigo Grobnica za Borisa Davidoviča".
Grobnici nisem dorasel. Večkrat sem se spomnil na Pavićev Hazarski besednjak, ki je bil pred zatonom Jugoslavije sila čislan, potem pa je poniknil iz polja literarnega zavedanja.
Kaj več, kot da na naslovnici izvirnika pokažem na navadni "č" v priimku, ki se pri Gabrieli Babnik spremeni v "ć", nisem sposoben. To je to za ta denar.
Tudi z mano je bilo enako. Pa si skoraj upam trditi, da bi se tudi moj oče spomnil podobno kot Svetlana. In jaz se spomnim, kako je bral to isto knjigo, kot da je sveta. No, naš družinski izvod je prevedel Ferdinand Miklavc, tako da ima Boris še trdi č.
OdgovoriIzbriši