Ismail Kadare: Palača sanj

V Ismaila Kadareja so večkrat vrtali z vprašanji, zakaj je v Veliki zimi opisoval Enverja Hoxho z izrazito naklonjenostjo. "To je bila cena za svobodo," je dejal in pripomnil, da nikoli ni bil oporečnik, ker to v Albaniji ni bila možnost, s katero bi se lahko izognil strelskemu vodu.

Hoxha je končno škripnil šele leta 1985, zato je Kadare s Palačo sanj leta 1981 hodil po izredno tanki črti. Spremna beseda pravi, da to ni prav, a bom vseeno rekel: kafkovska postavitev Ebu Qerima proti nedoumljivim razsežnostim Tabir seraja v čas ob koncu Osmanskega cesarstva se nam dandanašnji zdi povsem varna, v norem albanskem absolutizmu pa je bila to več kot predrzna poteza. Presenečen sem, da Kadare zaradi tega ni resno nasrkal.

Izvzemši družbenokritično razsežnost, me roman z izsušeno govorico, naivno zgodbo in popolnoma determiniranim likom ni prepričal.