sobota, 20. februar 2016

Jens Lapidus: Hitri zaslužek

Lapidusa je v hišo privlekla mačka na repu. No, ne čisto. Lapidusa je v hišo privlekla tamala s Knjižnega sejma kot darilo zame. Najprej sem mislil, da gre za šalo z naslovom, malce v smislu, kako si na hitro prislužiti ogromno denarja, da bomo končno imeli avto, ki ji bo všeč. Smrklji okus vleče v smer ferrari californije ali vsaj alfe romeo 4C. Prevozna sredstva, ki si jih brez guglanja težko predstavljam in ki si jih ne bi omislil, tudi če bi mi umrla švicarska prateta, ki je nimam.

Smrklja je vsakršne aluzije gladko in dosledno zanikala. Večkrat. Mnogokrat, pravzaprav.

Z dolgo palico sem odprl platnice. Bil sem presenečen. Stvar se je brala solidno.

"Stockholmski noir" sem prebral v nekaj dneh. Brez zatikanja. Jens Lapidus ni papak z ulice. Lik je odvetnik, specializiran za kazensko pravo, in ima očitno kar nekaj kilometrine. Prikladno zameštran roman, v katerem ne manjka jugoslovanske mafije, droge, steroidov, trgovine z belim blagom in slamnatih podjetij, se pravzaprav bere kot uporabniški priročnik za vse sorte nečednosti. Branje je v tem smislu izjemno, zgodba pa trdna. Manjka morebiti kakšna stilistična bravura in vsaj sled humorja, a izdelek je kljub temu več kot na primerni ravni in zagotovo vreden branja.

Ni komentarjev:

Objava komentarja