Ampak Flanagan je dobil letošnjega bookerja. In booker je zame božič. No, če ste užaljeni, hanuka.
Cenim, kako Flanagan piše: zavzeto in do krvi. Kaj bo storil z denarnim delom nagrade, so ga vprašali. Plačal dolgove. Bemti. Delal je celo v kamnolomu, da je preživel. Poleg tega je poročen s Slovenko. Tipu v življenju ni z rožicami postlano.
The Narrow Road to the Deep North je v jedru resnična zgodba, zgodba Flanaganovega očeta, a anonimizirana do prebavljivosti. Ogromno raziskovanja in pogovorov, morje časa za brskanje po podatkih. Sedite in uživajte v narativni prepričljivosti: od halucinacij, lakote, gosjega jajca, pa vse tja do amputacije noge ali izgube spolne sle. Mrščavica ti gre po hrbtu, pa tudi če si pod odejo.
Silovita je tudi ljubezenska zgodba, ki zavrti Dorriga Evansa v objem stričeve Amy. Razmeroma spodobne pasaže na začetku:
I am Keith's, she said.
She continued to gaze absent-mindedly down at his hand.
Yes, he said.
But she was not really listening. She was watching her finger, its long shadow, and he was watching her, knowing she was not really listening.
Yes, he said.
He was feeling her touching him, and the feeling ran through his entire body and he could think of nothing of nothing else.
And you, she said, you're mine.Potem pa patetično jokcanje:
There is no joy, no wonder, no laughter, no energy, no future. Hope and dreams are cold ash from a dead fire.Zakaj je to dobro?
Poglavitna težava romana so prehodi iz zavoja v zavoj. Delovno taborišče in grozote, ljubezenska zgodba pred tem, povratek v resnično življenje, reminiscence japonskih poveljnikov in stražarjev ... Celoten paket je sicer berljiv, a brez večjega smisla. Če je Flanagan hotel igrati zgolj na čustva izgubljene ljubezni in različnih pogledov na stvarnost, bi to zlahka naredil tudi na manj dolgovezen in zavit način.
Spodobno branje, a ne za bookerja. Prijatelji tam zgoraj ga spet lomijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar