Izogibanje zapisovanju misli o prebranem še nikoli ni bilo dobro znamenje. To je pravzaprav vse, kar je treba vedeti.
Nevidnega človeka sem prebral do konca, četudi sem občasno razmišljal o vseh mogočih načinih, kako se branju izogniti. Absurdno je, da omikani in široko razgledani ljudje v romanu najbrž noro uživajo. Ellison piše odlično, to mu priznam še sam. Metafora nevidnosti in nenaden soj žarometov, ki osvetlijo junaka, so brez primere. Težava je, da manj omikano občinstvo, v katerega spadam, bolj uživa v primerljivem preobratu iz Monty Pythonovega Brianovega življenja, ker je pač bolj smešen kot téme, ki jih odpira Ellison. Črnska identiteta, marksizem in sodobni #BLM - vse prav in vse stoji na svojih mestih. Roman je zanimiv in smiseln, ni pa nujno tudi branje, ki je vseskozi v užitek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar