Manca G. Renko je izjavila (Delo, 1. 3. 2020): "Tu je letos še Sheila Heti z Materinstvom, ki je prelomen roman zadnjih let in deležen izjemnega mednarodnega uspeha."
Seveda sem šel brat. Seveda to ni prelomen roman, ampak ženski Knausgård, obrnjen navznoter. Seveda sem se šele na polovici presenečeno spomnil, da nisem šestintridesetletnica, polna dvomov o materinstvu. Seveda bi lahko rekel, da je roman brez veze. Seveda to sploh ni tako enostavno.
Sheila Heti ne piše kar tako, s točke oddaljenega opazovalca. Roman Materinstvo je spraševanje iz čistega jedra avtorice same. Manca G. Renko je pametna ženska in ima tu povsem prav: s tega stališča je roman prelomen. Njegovo krhko izjemnost ogrožajo mnogotera dolgovezenja, ki so se mi zdela rahlo sumljiva:
Najbolj ženski problem je, da si ne odmeriš dovolj prostora in časa ali pa ti tega ne dovolijo. Strpamo se v trenutke, ki si jih dopustimo, ali v trenutke, ki so nami jih dopustili drugi. Ne pretegujemo se ležerno v času, ampak si skopo odkazujemo najmanjše odmerke časa, v katerih naj bivamo. Pustimo, da vsi tiščijo v nas. Same do sebe skoparimo s prostorom in časom.
Po drugi strani bi si Miles, sirota, zaslužil malce več prostora.
A kakorkoli obrnem, Materinstvo je povsem berljiva zadevščina, ki ji zlepa ne najdem para. Moškemu občestvu kajpak svetujem previden, a nujen obvoz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar