nedelja, 31. julij 2016

Alek Popov: Misija London


Prva z morskega kupčka. Na kindlu človek ne dobi pravega občutka, koliko zares prebere. Dva tedna zmernega branja ob vseh ostalih obmorskih stvareh sta videti takole:
Ni slabo.

Ko sem bolgarski sodelavki po telefonu omenil, da - o, prosvetljenec! - berem Misijo London, bi lahko prisegel, da sem slišal, kako je zavrtela beločnice navzgor. Zavladala je rahlo pokroviteljska tišina in nerazločno momljanje. 

Popov je kot romanopisec pop zvezda in po Misiji je bil posnet tudi film. Dozdeva se mi, da ga imajo Bolgari že poln kufer, kar moram še preveriti.

Zgodba je postavljena na bolgarsko veleposlaništvo v Londonu in je na začetku pravzaprav dokaj duhovita. Hahljal sem se ob znanih prizorih negotovega nastopa novega šefa in paniki podložnikov. A razlogov za zadovoljstvo je bolj malo, pripoved kaj hitro postane pretenciozna in vsako sekundo postavi pred bralca nov neverjeten zaplet. 

Zadnjo tretjino sem prebral po diagonali in knjigo zalučal daleč stran. Škoda časa. Odsvetujem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar