O meni

Franc Štiglic.

Nič posebnega.

Nisem diplomiral iz primerjalne književnosti. Delam na področju, ki z leposlovjem nima niti najmanjše povezave. Nisem pisatelj in nikoli ne bom.

Če pogledate v imenik mojega telefona, v njem ne boste našli nobenega literata.

V vsem svojem življenju sem spregovoril največ deset stavkov z nekom, ki je napisal in izdal roman.

Berem malo, se mi zdi.

O prebranem pišem, tako kot je. Tako "kot je" zame, seveda. 

Knjige večinoma preberem. Če se v besedilu sklicujem na drugo knjigo, pomeni, da sem tudi to prebral. Dandanašnji se mi to zdi dokaj zanimiva, staromodna bizarnost. Še malo bizarnosti: knjige v glavnem kupujem. Da, tudi tiste na kindlu. Avtorji si to zaslužijo. (Potem ko sem zavrgel 250 knjig, pa se še vedno borim s pomanjkanjem prostora na policah, o kupovanju knjig sicer resno razmišljam. Sedaj občasno zavijem tudi v knjižnico, in imam zato slabo vest. Ni dobro.)

Blog pišem predvsem zase. Ko na blogu zagledam povečano število obiskov, se počutim rahlo neprijetno.

Sem vztrajen in občasno neusmiljen do samega sebe. Blog bo kmalu star deset let in pred njim je še mnogo desetletij. Obljubim.

Življenje je prekratko, da bi bral slabe knjige.

Ne jemljite me preveč resno, prosim.

Morebitna vprašanja lahko naslovite na franc@stiglic.com.