Počasi si uresničujem željo in dopolnjujem svojo zbirko XX. stoletje, vmes zlagoma berem, navdušenje pa se mi ohlaja.
Ottlik ni nič drugega kot en velik car: pisatelj, prevajalec, matematik in avtor enega izmed najpomembnejših del na področju teorije bridža.
Ko sem padel v Šolo ob meji, zgodbo o gojencih vojaške šole med svetovnima vojnama, se mi je zazdelo, da bo roman plaval z glasom, podobnim Škvoreckemu. Blizu, a ne popolnoma. Prepletajoče se pripovedni niti so solidne, a ne več kot to. Počasno kapljanje časa v vojašnici je pravzaprav zelo dobro, a ga pokvari glavni karakter, zoprn, zamerljiv, zmeden, nenehno besneč fantè.
Čudna godlja, tale Šola na meji. Ne vem, čemu se lahko zahvali za svojo slavo, in me pravzaprav niti ne zanima.
