nedelja, 08. maj 2016

Lisa McInerney: The Glorious Heresies


Najprej nekaj dejstev. Ko sem začel brati The Glorious Heresies, je roman imel na Amazonu tri ocene, in sploh ne vem, kako sem knjigo našel. Branje mi je šlo dobro. Knjigo redko odložim na 88 odstotkih. Tokrat sem jo.

Ryan je petnajstletni razpečevalec mamil, ki se v svoji sobi pripravlja k prvemu seksu s svojo neverjetno priljubljeno punco Karine. Na drugi strani mesta leži truplo, ki ga bo treba pospraviti. Kdo bi bil za to primernejši kot zguba Tony?

Pisanje je živo in seka po bistvu:
The courthouse was packed. Ryan’s hearing was set for 2.30, along with everyone else who’d been summoned to the afternoon sitting. The newcomers mingled with the dregs of the morning’s session, who had commandeered the seats in the stuffy green waiting room. Parents sat gloomy and still, like rows of turnips in a grocer’s box. Their little criminals sat with them, tapping LOLs on their phones, or milled in the yard outside stinking of Lynx and taut nonchalance. Solicitors strode in and out in a twist of slacks and briefcases.
 Mešalo se mi je od ravno pravšnjega sarkazma:
She watched the brothel burn from a broken doorstep across the river. The fire birgade was almost as punctual as the amateur photographers.
Nosilni liki so brez izjeme večdimenzionalni, presenetljivi in nenavadni. Ryan je najkompleksnejši med njimi in vedno znova najde novo globino.

Težava romana je v preobilici dobrega. Preveč je vrhunskih sestavin, ki zgodbo sčasoma upočasnijo do točke, ko bralcu postane vseeno.

Lisa McInerney je sijajna, roman kot celota pa še ne.

Ni komentarjev:

Objavite komentar